Pravzaprav je v trgovini z aplikacijami Android, ki je Googlova trgovina Play, na voljo veliko aplikacij, ki opravljajo funkcijo daljinskega upravljanja. S tem lahko pokličemo televizorji, menjava kanalov, zvišanje temperature klime, menjava pesmi na DVD predvajalniku in še veliko več. Toda kateri so najboljši aplikacije za daljinsko upravljanje?
Da boste lažje razumeli najboljše aplikacije za daljinsko upravljanje, Na to temo sem pripravil današnji članek. Vas zanima več? Sledite mi zdaj!
Katere so najboljše aplikacije za daljinsko upravljanje?
Moj daljinec
Prvi aplikacija je Mi Remote, ki ga je pravzaprav razvil Xiaomi. Združljiv je s katero koli napravo in omogoča upravljanje televizorjev večjih proizvajalcev, kot so Samsung, Sony ali LG.
Upravljate lahko tudi klimatsko napravo, predvajalnike Blu-Ray ali projektorje. Preprosto povedano, vse, kar ima infrardeči senzor, lahko upravljate z Mi Remote.
Če vaš telefon nima infrardečega senzorja, ga lahko vedno uporabite za upravljanje Mi TV-ja, sprejemnikov in katerega koli pametnega televizorja, ki podpira standardne protokole prek Wifi. Ima več kot 10 milijonov prenosov, oceno 4,1 zvezdice in niti enega oglasa.
Univerzalni TV daljinski upravljalnik
Čeprav nima najbolj prijetnega dizajna, ima ta aplikacija 10 milijonov prenosov in oceno več kot štiri zvezdice.
Tako preprosto je, kot da izberete svoj model s seznama, ki je na voljo, in počakate, da naloži ukaze. Ena stvar, ki jo je treba poudariti, je, da ima vibracijsko povratno informacijo, ki vam bo pomagala vedeti, ali tipko pritiskate dobro ali ne, vendar jo lahko izklopite, če vam ni všeč.
IRplus
Nekaj podobnega prejšnjemu se zgodi z IRplus. Nima najbolje oblikovanega vmesnika, so pa njegove možnosti zelo pestre.
Ima veliko združljivih modelov in razvijalec nenehno dodaja nove. Pravzaprav, če svojega ne najdete, vas prosi, da pošljete model, da ga lahko implementira v bazo podatkov.

SURE univerzalni daljinski upravljalnik
SURE ima precej lep vmesnik in je seveda združljiv z vsemi napravami, ki jih želite, od televizorjev do klimatskih naprav.
Poleg tega vam omogoča pretakanje vsebin iz mobilnega telefona na pametne televizorje. Je popolnoma brezplačen in čeprav ima premium različico, ni potreben za osnovno uporabo.
Univerzalni daljinski upravljalnik AnyMote
Druga zelo priljubljena aplikacija za daljinsko upravljanje v Googlu Play je Univerzalni daljinski upravljalnik AnyMote. Ima več kot 10 milijonov prenosov in oceno s štirimi zvezdicami na podlagi 48.000 ocen.
Združljiv je s fotoaparati, DVD predvajalniki, televizorji in vsemi napravami, ki jih imate doma. Poleg tega vam omogoča ustvarjanje makrov za poenostavitev možnosti in prerazporeditev gumbov.
Bi radi izvedeli več o najboljših aplikacije za daljinsko upravljanje? Zato ne pozabite spremljati drugih člankov na blogu, za vas imam še veliko drugih novic!
PREBERITE TUDI
- Aplikacije za sledenje mobilnega telefona: Odkrijte najboljše!
- Zvočne aplikacije Svetega pisma [CELOTNI VODNIK]
- Aplikacije za brezplačen WiFi
Preden se odločite, preverite te točke.
- Ali sistem to že počne?. Android in iOS imata vgrajeno svetilko, snemalnik, skener dokumentov, merilnik in bralnik QR kod. Preden namestite še eno aplikacijo, je vredno preveriti.
- Model obračunavanja. Preverite, ali je brezplačno z oglasi, enkratnim plačilom ali naročnino. Naročnine za preprosta opravila le redko dobijo smisel.
- Pogostost posodabljanja. Aplikacija, ki ni bila posodobljena več kot eno leto, bo verjetno z naslednjo različico sistema prenehala delovati.
- Deluje brez povezave. Mnoga od teh orodij ne zahtevajo dostopa do interneta. Če aplikacija za lokalno opravilo zahteva povezavo, bi morali biti sumničavi.
Česa te aplikacije ne počnejo
Vsaka kategorija ima omejitev, poznavanje omejitve te kategorije pa prihrani čas in denar, saj se izognemo tistim, ki obljubljajo več, kot je na voljo.
- Aplikacije, ki obljubljajo nemogoče funkcije, so pogosto oglaševalske platforme, nekatere pa zahtevajo dovoljenja, ki jih ne bi smele.
- Nobena aplikacija dejansko ne poveča zmogljivosti baterije – porabo lahko zmanjšate tako, da izklopite funkcije.
- Niso nadomestilo za profesionalno opremo. Senzorji mobilnih telefonov so namenjeni ocenjevanju, ne pa tehnično natančnim meritvam.
- Funkcije, ki so odvisne od manjkajoče strojne opreme, ne bodo delovale prek programske opreme. Brez senzorja nobena aplikacija ne more rešiti težave.
Pogosto zastavljena vprašanja
Ali mobilni telefon tega ne počne že samodejno?
Pogosto se to zgodi. Svetilka, snemalnik, skeniranje dokumentov, ravnilo in bralnik QR kod so izvorne funkcije v novejših različicah.
Kako vem, ali je aplikacija vredna zaupanja?
Poglejte razvijalca, število pregledov, datum zadnje posodobitve in zahtevana dovoljenja. Ti štirje dejavniki skupaj povedo veliko.
So te aplikacije varne?
Preverite dovoljenja in število pregledov. Izogibajte se vsem orodjem, ki zahtevajo dostop do stikov, sporočil ali dostopnosti brez jasnega razloga.
Ali moram plačati za uporabo?
V večini programov ne. Brezplačna različica z oglasi deluje brezhibno, plačljiva različica pa je namenjena odstranjevanju oglasov.
Ali deluje brez interneta?
Tisti, ki obdelujejo lokalno, da. Tisti, ki so odvisni od strežnika, potrebujejo povezavo in pošiljajo podatke navzven.
Kako to resnično izkoristiti.
- Preverite, kaj aplikacija zahteva med namestitvijo. Primerjajte dovoljenja s tem, kar dejansko počne. To je najhitrejši preizkus zaupanja.
- Preverite, ali deluje brez povezave. Če je opravilo lokalno, vendar še vedno zahteva povezavo, se vaši podatki pošiljajo na strežnik.
- Preden plačate, preizkusite brezplačno različico. Preverite, ali je želena funkcija zunaj brezplačnega paketa – običajno je.
- Po enem tednu preglejte svojo porabo. V nastavitvah si oglejte porabo baterije in podatkov po aplikacijah ter omejite tiste, ki imajo visoko porabo.
Pogoste napake, ki so drage
- Prezrite dejstvo, da brezplačna različica omejuje izvoz ali uporablja vodni žig.
- Izbira na podlagi povprečne ocene brez branja nedavnih negativnih ocen.
- Verjeti v funkcijo, ki je strojna oprema naprave ne podpira.
- Namestitev več aplikacij, ki počnejo isto stvar in vse tečejo v ozadju.
Pred namestitvijo: kaj je že v napravi
Pred namestitvijo je vredno odpreti iskanje v nastavitvah telefona: Android in iPhone že imata več vgrajenih funkcij, izvorna aplikacija pa običajno porabi manj baterije in ne zahteva nobenih dovoljenj, razen tistega, kar je potrebno.
Duas famílias de controle que só têm o nome em comum
Quando o mesmo aplicativo funciona no celular do vizinho e não no seu, a explicação quase sempre é hardware, não configuração. Existem duas tecnologias diferentes debaixo do rótulo “controle remoto”, e elas não se substituem.
A primeira é o controle por infravermelho. É o mesmo princípio do controle de plástico que veio na caixa da TV: uma luz invisível pisca em um código, e o sensor do aparelho lê esse piscar. Para o celular fazer isso, ele precisa ter um emissor de infravermelho físico embutido.
A segunda é o controle por rede. Aqui o celular não emite luz nenhuma: ele manda um comando pelo Wi-Fi ou pelo Bluetooth para um aparelho que também está conectado. Serve para TVs conectadas, caixas de streaming, videogames, lâmpadas e tomadas inteligentes.
Nenhum aplicativo instala hardware. Se o celular não tem emissor de infravermelho, não existe app, versão paga ou truque de configuração que faça o aparelho passar a emitir. Essa é a razão de tantas avaliações irritadas em aplicativos que funcionam perfeitamente para outras pessoas.
Como saber se o seu celular tem emissor de infravermelho
A maioria dos celulares vendidos hoje não traz o componente. Ele foi comum em algumas linhas por alguns anos e depois saiu da lista de prioridades dos fabricantes. Três formas de verificar:
- Ficha técnica do modelo exato. Procure por “infravermelho”, “IR blaster” ou “emissor IR” na especificação do seu modelo, e não da família toda. É comum uma versão do aparelho ter e outra não.
- Olhar a borda superior. O emissor aparece como uma janelinha escura e pequena, quase sempre no topo do aparelho, perto do microfone secundário.
- Ver se já veio um app de fábrica. Fabricantes que incluem o componente costumam entregar o próprio aplicativo de controle instalado. A presença dele é um bom indício; a ausência não prova nada sozinha.
O que fazer quando o aparelho não tem o componente
O primeiro é um adaptador de infravermelho ligado na porta USB-C do celular. É uma peça pequena, que precisa de um aplicativo compatível com ela e transforma o conjunto em um emissor. A limitação é operacional: o adaptador fica pendurado no aparelho e precisa estar por perto na hora de usar.
O segundo costuma render mais no dia a dia. É um emissor de casa inteligente, uma peça independente que fica ligada na tomada e conectada ao Wi-Fi. O celular envia o comando pela rede até essa peça, e ela reproduz o sinal de infravermelho na sala.
Controlar pela rede: fabricante, HDMI e a diferença entre espelhar e transmitir
Quando a TV está conectada à mesma rede do celular, o caminho mais direto é o aplicativo do próprio fabricante do aparelho. Ele conversa por protocolo proprietário, costuma incluir teclado na tela para digitar buscas e não depende de mira.
O HDMI-CEC é outro recurso pouco usado e útil. Ele permite que aparelhos ligados por cabo HDMI mandem comandos uns aos outros, de modo que ligar a caixa de streaming acenda a TV e mude a entrada sozinha. O nome muda conforme a marca, e às vezes vem desativado de fábrica no menu de configurações.
Vale separar três funções que são confundidas o tempo todo:
- Controlar é enviar comandos de botão, como volume, canal e navegação no menu.
- Espelhar é duplicar a tela do celular na TV, com tudo o que aparece nela.
- Transmitir é mandar o endereço do vídeo para a TV buscar sozinha, deixando o celular livre para outras coisas.
Os limites físicos que geram reclamação
O infravermelho é luz. Ele depende de linha de visada, tem alcance curto e não atravessa parede, porta de armário nem móvel. Fora do ângulo, o sensor do aparelho não recebe o comando.
Ar-condicionado quase sempre entra nessa categoria. Além da mira, o protocolo é diferente do de uma TV: o controle envia o estado completo do aparelho a cada toque, com temperatura, modo e velocidade juntos, o que torna a compatibilidade mais sensível ao modelo exato.
Isso explica por que o aplicativo pede marca e modelo, e por que às vezes é preciso testar vários códigos até um funcionar. Cada fabricante usa a própria tabela de comandos, e um mesmo fabricante mudou a tabela ao longo dos anos.
No controle por rede, o incômodo é outro: latência. O comando sai do celular, passa pelo roteador e chega ao aparelho, o que gera um atraso perceptível em relação ao controle físico.
E existe uma limitação óbvia que causa muita confusão: TV desconectada da rede, ou desligada da tomada, não recebe comando pelo aplicativo. Só o infravermelho consegue ligar um aparelho que está em espera, porque o sensor continua alimentado.
Permissões que não combinam com um controle remoto
Um aplicativo de controle precisa de muito pouco. Para infravermelho, do acesso ao emissor. Para rede, de encontrar aparelhos no Wi-Fi ou do Bluetooth.
Pedidos de acesso a contatos, mensagens SMS, registro de chamadas ou microfone não têm função nesse tipo de aplicativo. A exceção é o comando por voz, que justifica o microfone e deve ser opcional.
Vale checar também a permissão de localização. Em versões do Android, ela é exigida pelo sistema para procurar dispositivos por Bluetooth ou ler informações da rede Wi-Fi, o que é legítimo. Fora desse contexto, é sinal de coleta de dados sem relação com a função do aplicativo.
