Aplikacije za daljinsko upravljanje: Katere naprave delujejo?

Pravzaprav je v trgovini z aplikacijami Android, ki je Googlova trgovina Play, na voljo veliko aplikacij, ki opravljajo funkcijo daljinskega upravljanja. S tem lahko pokličemo televizorji, menjava kanalov, zvišanje temperature klime, menjava pesmi na DVD predvajalniku in še veliko več. Toda kateri so najboljši aplikacije za daljinsko upravljanje?

Da boste lažje razumeli najboljše aplikacije za daljinsko upravljanje, Na to temo sem pripravil današnji članek. Vas zanima več? Sledite mi zdaj!

Katere so najboljše aplikacije za daljinsko upravljanje?

Moj daljinec

Prvi aplikacija je Mi Remote, ki ga je pravzaprav razvil Xiaomi. Združljiv je s katero koli napravo in omogoča upravljanje televizorjev večjih proizvajalcev, kot so Samsung, Sony ali LG.

Upravljate lahko tudi klimatsko napravo, predvajalnike Blu-Ray ali projektorje. Preprosto povedano, vse, kar ima infrardeči senzor, lahko upravljate z Mi Remote.

Če vaš telefon nima infrardečega senzorja, ga lahko vedno uporabite za upravljanje Mi TV-ja, sprejemnikov in katerega koli pametnega televizorja, ki podpira standardne protokole prek Wifi. Ima več kot 10 milijonov prenosov, oceno 4,1 zvezdice in niti enega oglasa.

Univerzalni TV daljinski upravljalnik

Čeprav nima najbolj prijetnega dizajna, ima ta aplikacija 10 milijonov prenosov in oceno več kot štiri zvezdice.

Tako preprosto je, kot da izberete svoj model s seznama, ki je na voljo, in počakate, da naloži ukaze. Ena stvar, ki jo je treba poudariti, je, da ima vibracijsko povratno informacijo, ki vam bo pomagala vedeti, ali tipko pritiskate dobro ali ne, vendar jo lahko izklopite, če vam ni všeč.

IRplus

Nekaj podobnega prejšnjemu se zgodi z IRplus. Nima najbolje oblikovanega vmesnika, so pa njegove možnosti zelo pestre.

Ima veliko združljivih modelov in razvijalec nenehno dodaja nove. Pravzaprav, če svojega ne najdete, vas prosi, da pošljete model, da ga lahko implementira v bazo podatkov.

SURE univerzalni daljinski upravljalnik

SURE ima precej lep vmesnik in je seveda združljiv z vsemi napravami, ki jih želite, od televizorjev do klimatskih naprav.

Poleg tega vam omogoča pretakanje vsebin iz mobilnega telefona na pametne televizorje. Je popolnoma brezplačen in čeprav ima premium različico, ni potreben za osnovno uporabo.

Univerzalni daljinski upravljalnik AnyMote

Druga zelo priljubljena aplikacija za daljinsko upravljanje v Googlu Play je Univerzalni daljinski upravljalnik AnyMote. Ima več kot 10 milijonov prenosov in oceno s štirimi zvezdicami na podlagi 48.000 ocen.

Združljiv je s fotoaparati, DVD predvajalniki, televizorji in vsemi napravami, ki jih imate doma. Poleg tega vam omogoča ustvarjanje makrov za poenostavitev možnosti in prerazporeditev gumbov.

Bi radi izvedeli več o najboljših aplikacije za daljinsko upravljanje? Zato ne pozabite spremljati drugih člankov na blogu, za vas imam še veliko drugih novic!

PREBERITE TUDI

Preden se odločite, preverite te točke.

Ali sistem to že počne?. Android in iOS imata vgrajeno svetilko, snemalnik, skener dokumentov, merilnik in bralnik QR kod. Preden namestite še eno aplikacijo, je vredno preveriti.
Model obračunavanja. Preverite, ali je brezplačno z oglasi, enkratnim plačilom ali naročnino. Naročnine za preprosta opravila le redko dobijo smisel.
Pogostost posodabljanja. Aplikacija, ki ni bila posodobljena več kot eno leto, bo verjetno z naslednjo različico sistema prenehala delovati.
Deluje brez povezave. Mnoga od teh orodij ne zahtevajo dostopa do interneta. Če aplikacija za lokalno opravilo zahteva povezavo, bi morali biti sumničavi.

Česa te aplikacije ne počnejo

Vsaka kategorija ima omejitev, poznavanje omejitve te kategorije pa prihrani čas in denar, saj se izognemo tistim, ki obljubljajo več, kot je na voljo.

Aplikacije, ki obljubljajo nemogoče funkcije, so pogosto oglaševalske platforme, nekatere pa zahtevajo dovoljenja, ki jih ne bi smele.
Nobena aplikacija dejansko ne poveča zmogljivosti baterije – porabo lahko zmanjšate tako, da izklopite funkcije.
Niso nadomestilo za profesionalno opremo. Senzorji mobilnih telefonov so namenjeni ocenjevanju, ne pa tehnično natančnim meritvam.
Funkcije, ki so odvisne od manjkajoče strojne opreme, ne bodo delovale prek programske opreme. Brez senzorja nobena aplikacija ne more rešiti težave.

Pogosto zastavljena vprašanja

Ali mobilni telefon tega ne počne že samodejno?

Pogosto se to zgodi. Svetilka, snemalnik, skeniranje dokumentov, ravnilo in bralnik QR kod so izvorne funkcije v novejših različicah.

Kako vem, ali je aplikacija vredna zaupanja?

Poglejte razvijalca, število pregledov, datum zadnje posodobitve in zahtevana dovoljenja. Ti štirje dejavniki skupaj povedo veliko.

So te aplikacije varne?

Preverite dovoljenja in število pregledov. Izogibajte se vsem orodjem, ki zahtevajo dostop do stikov, sporočil ali dostopnosti brez jasnega razloga.

Ali moram plačati za uporabo?

V večini programov ne. Brezplačna različica z oglasi deluje brezhibno, plačljiva različica pa je namenjena odstranjevanju oglasov.

Ali deluje brez interneta?

Tisti, ki obdelujejo lokalno, da. Tisti, ki so odvisni od strežnika, potrebujejo povezavo in pošiljajo podatke navzven.

Kako to resnično izkoristiti.

Preverite, kaj aplikacija zahteva med namestitvijo. Primerjajte dovoljenja s tem, kar dejansko počne. To je najhitrejši preizkus zaupanja.
Preverite, ali deluje brez povezave. Če je opravilo lokalno, vendar še vedno zahteva povezavo, se vaši podatki pošiljajo na strežnik.
Preden plačate, preizkusite brezplačno različico. Preverite, ali je želena funkcija zunaj brezplačnega paketa – običajno je.
Po enem tednu preglejte svojo porabo. V nastavitvah si oglejte porabo baterije in podatkov po aplikacijah ter omejite tiste, ki imajo visoko porabo.

Pogoste napake, ki so drage

Prezrite dejstvo, da brezplačna različica omejuje izvoz ali uporablja vodni žig.
Izbira na podlagi povprečne ocene brez branja nedavnih negativnih ocen.
Verjeti v funkcijo, ki je strojna oprema naprave ne podpira.
Namestitev več aplikacij, ki počnejo isto stvar in vse tečejo v ozadju.

Pred namestitvijo: kaj je že v napravi

Pred namestitvijo je vredno odpreti iskanje v nastavitvah telefona: Android in iPhone že imata več vgrajenih funkcij, izvorna aplikacija pa običajno porabi manj baterije in ne zahteva nobenih dovoljenj, razen tistega, kar je potrebno.

Dve kontrolni družini, ki imata skupno le ime.

Ko ista aplikacija deluje na telefonu vašega soseda, na vašem pa ne, je razlaga skoraj vedno v strojni opremi in ne v konfiguraciji. Pod oznako “daljinski upravljalnik” obstajata dve različni tehnologiji, ki nista zamenljivi.

Prvi je infrardeče upravljanje. Gre za isto načelo kot pri plastičnem daljinskem upravljalniku, ki je bil priložen televizorju: nevidna lučka utripa v kodi, senzor naprave pa to bliskanje prebere. Da bi mobilni telefon to lahko storil, mora imeti vgrajen fizični infrardeči oddajnik.

Drugi je omrežni nadzor. Tukaj mobilni telefon ne oddaja svetlobe: prek omrežja Wi-Fi ali Bluetooth pošlje ukaz napravi, ki je prav tako povezana. To deluje za povezane televizorje, pretočne naprave, igralne konzole, pametne žarnice in pametne vtičnice.

Nobena aplikacija ne namesti strojne opreme. Če telefon nima infrardečega oddajnika, ni aplikacije, plačljive različice ali konfiguracijskega trika, ki bi napravo oddajal. To je razlog za toliko jeznih ocen aplikacij, ki pri drugih delujejo brezhibno.

Kako ugotoviti, ali ima vaš mobilni telefon infrardeči oddajnik.

Večina mobilnih telefonov, ki se danes prodajajo, te komponente ne vključuje. Nekaj let je bila v nekaterih linijah običajna, nato pa je proizvajalčev seznam prednostnih izdelkov ni več umaknil. Trije načini za preverjanje:

Tehnične specifikacije natančnega modela. V specifikacijah vašega modela poiščite “infrardeči”, “IR-blaster” ali “IR-emiter”, ne pa celotne družine naprav. Pogosto ga ima ena različica naprave, druga pa ne.
Poglejte zgornji rob. Oddajnik se prikaže kot majhno, temno okno, skoraj vedno na vrhu naprave, blizu sekundarnega mikrofona.
Preverite, ali je bila prednameščena tovarniška aplikacija. Proizvajalci, ki vključujejo to komponento, običajno dostavijo vnaprej nameščeno nadzorno aplikacijo. Njena prisotnost je dober znak; njena odsotnost sama po sebi ne dokazuje ničesar.

Kaj storiti, če napravi manjka komponenta

Prvi je infrardeči adapter, ki se priključi na vrata USB-C na telefonu. Gre za majhno napravo, ki za pretvorbo enote v oddajnik potrebuje združljivo aplikacijo. Omejitev je operativna: adapter visi z naprave in mora biti med uporabo v bližini.

Drugi se običajno bolje obnese pri vsakodnevni uporabi. Gre za oddajnik pametnega doma, samostojno napravo, ki se priključi v vtičnico in poveže z omrežjem Wi-Fi. Mobilni telefon pošlje ukaz prek omrežja tej napravi, ta pa reproducira infrardeči signal v prostoru.

Upravljanje prek omrežja: proizvajalec, HDMI in razlika med zrcaljenjem in pretakanjem.

Ko je televizor povezan z istim omrežjem kot mobilni telefon, je najneposrednejši način prek aplikacije proizvajalca naprave. Komunicira z uporabo lastniškega protokola, običajno vključuje zaslonsko tipkovnico za tipkanje iskanj in ni odvisna od ciljanja.

HDMI-CEC je še ena premalo izkoriščena, a uporabna funkcija. Omogoča napravam, povezanim prek kabla HDMI, medsebojno pošiljanje ukazov, zato se ob vklopu pretočne naprave samodejno vklopi televizor in preklopijo vhodi. Ime se razlikuje glede na znamko, včasih pa je v meniju z nastavitvami privzeto onemogočeno.

Razlikovati je treba tri funkcije, ki jih nenehno zamenjujemo:

Nadzor Vključuje pošiljanje ukazov z gumbi, kot so glasnost, kanal in navigacija po menijih.
Ogledalo To je kot zrcaljenje zaslona telefona na televizorju, vključno z vsem, kar se na njem prikaže.
Prenos Gre za pošiljanje video naslova na televizor, da ga samodejno pridobi, s čimer sprostite telefon za druge stvari.

Fizične meje, ki povzročajo pritožbe

Infrardeči žarki so svetloba. Odvisni so od vidnega polja, imajo kratek doseg in ne prehajajo skozi stene, vrata omaric ali pohištvo. Zunaj pravilnega kota senzor naprave ne prejme ukaza.

Klimatske naprave skoraj vedno spadajo v to kategorijo. Poleg sistema ciljanja se protokol razlikuje od protokola televizorja: daljinski upravljalnik z vsakim dotikom pošlje celotno stanje enote, vključno s temperaturo, načinom in hitrostjo, zaradi česar je združljivost bolj občutljiva na določen model.

To pojasnjuje, zakaj aplikacija zahteva znamko in model ter zakaj je včasih treba preizkusiti več kod, preden ena deluje. Vsak proizvajalec uporablja svojo tabelo ukazov in celo en sam proizvajalec jo je skozi leta spremenil.

Pri omrežnem nadzoru je težava drugačna: zakasnitev. Ukaz gre iz mobilnega telefona, preide skozi usmerjevalnik in doseže napravo, kar ustvari opazno zamudo v primerjavi s fizičnim nadzorom.

In obstaja očitna omejitev, ki povzroča veliko zmede: televizor, ki je izklopljen iz omrežja ali izklopljen iz električne vtičnice, ne bo prejemal ukazov iz aplikacije. Napravo, ki je v stanju pripravljenosti, lahko vklopi samo infrardeči vmesnik, ker senzor ostane pod napetostjo.

Dovoljenja, ki ne delujejo z daljinskim upravljalnikom.

Aplikacija za upravljanje potrebuje zelo malo. Za infrardeči vmesnik potrebuje dostop do oddajnika. Za omrežje pa mora najti naprave prek omrežja Wi-Fi ali Bluetooth.

Zahteve za dostop do stikov, SMS sporočil, dnevnikov klicev ali mikrofona v tej vrsti aplikacije niso funkcionalne. Izjema je glasovno upravljanje, ki upravičuje uporabo mikrofona in bi moralo biti neobvezno.

Prav tako je vredno preveriti dovoljenja za lokacijo. V različicah za Android to sistem zahteva za iskanje naprav prek Bluetootha ali branje podatkov o omrežju Wi-Fi, kar je legitimno. Zunaj tega konteksta to pomeni zbiranje podatkov, ki ni povezano s funkcijo aplikacije.